Aleksandra Saška Gruden: Deskarji
Hiša kulture Pivka, 6. – 28. november 2015
vse fotografije: z dovoljenjem Leon Zuodar, 2015
g-zin: Zdravo. Najprej bi te vprašal kako bi se predstavila?
Aleksandra Saška Gruden: Pozdravljen, odgovarjala bom precej kratko, jedrnato in enostavno, če je prav: sem samostojna ustvarjalka, ki delujem na več področjih. Zanima me ustvarjanje klasičnih skulptur iz materialov kot je les, kamen ali glina, prav tako pa instalacije, video in performans.
g-zin: V opisu razstave Deskarji piše, da uporabljaš alternativne strategije kot mehanizme, namenjene rekonstrukciji kulturnih identitet. To je zelo zanimivo in sem celo večkrat prebral, vseeno pa bi te prositi za razlago. Konkretno katere strategije uporabljaš; v odnosu do katerih so alternativne; kako jih uporabiš kot mehanizem (na kakšen način namreč deluje ta mehanizem, aparat oz. dispozitiv); ter katere kulturne identitete ponovno sestavljaš?
Aleksandra Saška Gruden: To je pred časom napisala sicer ena kustosinja, vendar bom razložila, tako kot pač dojemam določene pojme: za strategije, ki mi pomagajo pri delu uporabjam v prvi vrsti opazovanje, preučevanje in nato delovanje. Vse so dolgotrajni procesi in potrebni, da se lotim nekega projekta. Alternativne so v smislu uporabe določenega mehanizma ker izključujejo nek drug mehanizem, ta pa je uporabljen kot orodje za dosego nekega rezultata, učinka. Ne vem sicer če sem odgovorila dovolj jasno, vendar je to trenutno moj odgovor.
g-zin: Kaj zate pomeni posameznik, družba, narava in kultura?
Aleksandra Saška Gruden: Posameznik predstavlja zame individum znoraj družbe s svojimi posebnostmi – osebnimi značilnostmi in družbeno socialnimi determinantami; družba: skupek posameznikov, ki postavljajo določene norme, ki ima svoje posebnosti in značilnosti; narava: je zame vse kar je neposredno,vseprisotno in dano vsem v enaki meri; kultura: pa je nekaj kar je oblikovano, narejeno, da odrazi notranje dojemanje zunanjega sveta in obogati drugega.
g-zin: Kakšni so bili tvoji vzgibi pri projektu in o čem razmišljaš?
Aleksandra Saška Gruden: V razstavnem projektu Deskarji sem se v prvi vrsti ukvarjala s človekom kot posameznikom in kot delom družbe, ki je s svojimi osebni lastnostmi in kulturnimi značilnostmi sposoben učenja, napredovanja in spreminjanja. Kot tak je član kolektiva in prispeva k blagostanju družbe kot celote.Ta je zopet sistem zase, ki deluje po lastnem vrednostni lestvici. Kakšna je ta je odvisno od nekih zgodovinskih izkušenj in pa od trenutnega stanja.
g-zin: Kdo so deskarji in kaj so deske?
Aleksandra Saška Gruden: Kot deskarje imam v mislih nas vse – posameznike, ki „plujemo“ skozi življenja – kot individum znotraj družbe. Deske pa so sistem vrednot, ki jih določa družba. Ona določi kaj je pomembno: ali je bolj pomemben individum s svojimi potrebami in zahtevami ali kolektiv kot celota, za katerega je pomembno sodelovanje in skupna / med-pomoč.
g-zin: Katera formalna izhodišča si uporabila? Pri tvojih video delih je večkrat prisotna tematika narave, v svojih delih pa dostikrat uporabljaš ogledala oziroma odsevne objekte. Kaj ti pomenijo – tvoje splošno ukvarjanje s tematiko ter v okviru razstave, kjer se posnetek valovanja vzburkane vodne površine projicira na steno in zrcali v negibni vodni površini?
Aleksandra Saška Gruden: Skozi posnetke narave lovim prisotnost nekih lastnosti človeka, njegove notranje vzgibe, ki jih nato prenesem v slike najdene v okolju-naravi. Zrcalne/odsevne površine pa uporabljam zato, da te občutke poglobim, nadgradim in jih vrnem opazovalcu-gledalcu kot novo možnost videnja, oz vizije. Ogledalo je namreč tisto, ki odseva in v njem vidimo lahko tudi nekaj kar ne obstaja- tako je tudi v primeru razstave Deskarji: video počasnega enakomernega valovanja vode predstavlja notranji, duhovni del človeka (njegova čustva npr.), „bazen“ pod projekcijo pa poudari odsev, ga „poglobi“ in tako gledalec, ko stopi blizu dejansko vidi vodnjak.
g-zin: Kaj predstavljata risba oz. kolaž iz časopisnega papirja ter kip – oba v obliki deske, tvorita obraz? Kaj si razmišljala ob snovanju tega dela?
Aleksandra Saška Gruden: Risba pravzaprav kolaž je nerejen iz delov časopisa Delo, ki je bilo izdano leta 1988. Narejen je v obliki deske z nekoliko pridejenim-odrezanim „kljunom“ in „repom“. Predsatvlja pa kolektivni spomin, ki ga ima vsak adružba, in posledično vsi njeni deli, torej vsak posameznik znotraj družbe. Če sem prej govorila o tem da so deskarji ljudje, deske družba s svojim sistemom je ta kolaž ta sistem vrednot, je tisto kar sestavlja družbeno notranjost. Torej so v razstavi vsi trije deli: kolaž kot formalni spomin družbe, objekt materialni del, posamezna enota družbe ali človek in video vode ter bazen notranji, duhovni in tudi duševni del. Upam, da sem vsaj nekako zadovoljivo, razumljivo odgovorila na vprašanja 😉
Aleksandra Saška Gruden (desno)
Aleksandra Saška Gruden (1970) je diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Med leti 2003-13 je poučevala kiparstvo na Šoli za uporabno umetnost Famul Stuart v Ljubljani. Je umetniška vodja programov Video večerja in hiperFasada pri Kulturnem inkubatorju v organizaciji MKC Maribor. Za svoje delo na področju vizualne umetnosti je prejela več nagrad in priznanj. Živi in dela v Mariboru in Ljubljani.
