O PROJEKTU: KIPARSKI COCKTAIL predstavlja majhen delček ustvarjalnosti akademske kiparke Sabe Skaberne. Prikazana so dela iz različnih obdobij, materialov ter dimenzij. Npr. dve starejši instalaciji, ki so nastale prav posebej za zunanje urbane postavitve (1996 – SONČNI KOLOSI za kiparski projekt VODA IN KIPI, 1998 EVERGREEN, za postavitev na vrtu ZDSLU – kot prva v nizu razstav na temo štirih letnih časov na vrtu, Predstavitev zaokrožuje z najnovejšo instalacijo iz cikla skulptur JEDRNATO (2015, Mestna galerija, razstava RAZTEZANJE KIPARSKIH STRUKTUR) narejena iz ročno izdelane polsti (filca). Obiskovalci bodo lahko tudi sami poskusili oblikovati manjše kiparske izdelke iz polsti, bodisi v suhi ali mokri tehniki polstenja.

Saba Skaberne

G-zin: 30. avgusta (2015) si v projektu umetnost na ulici, ki ga organizira ZDSLU – sekcija kiparjev in umetnikov, ki deluje v javnem prostoru skupaj z Društvom likovnih umetnikov Ljubljana, predstavila svoja pretekla dela pod naslovom Kiparski Cocktail. Zakaj shranjuješ svoja pretekla dela?

Saba Skaberne: Svoja pretekla dela shranjujem zato, da jih lahko še kdaj kasneje predstavim v živo, predvsem, ker se mi zdi kiparstvo (ki ga jaz delam) tâko, da je bistveno, da objekt fizično doživiš skupaj s prostorom, seveda, v katerem se nahaja – torej  če  gre za novi prostor v katerega moraš “staro” delo na novo vkomponirati, ga uskladiti ali pa, če imaš posebno srečo, da ga predstaviš na originalnem prostoru, če je bil mišljen kot site-specific. Sicer pa so skoraj vsa moja dela mišljena kot site -specific, le da je ponovitev v glavnem nemogoča… tudi zato, ker je večina del uničenih zaradi zunanjih vplivov. Veliko (večjih) del sem tudi sama uničila, ker nimam primernega prostora za shranjevanje, zato so bili tile kosi ki so bili razstavljeni že “redkost”.

Je pa res, da včasih  fotografija kot dokument tudi zelo dobro funkcionira, še celo boljše … ali pa se fotograf lahko dobro “poigra” s kakšnim detajlom, ki ga sicer gledalec ne bi opazil.

G-zin:  Koliko imaš težav s shranjevanjem?

Saba Skaberne:  Na to vprašanje sem delno odgovorila že v prvem vprašanju. Da, imam velike težave s shranjevanjem, še posebej od tedaj, ko nimam več hiše ne ateljeja … kleti in podobni prostori pa so že polni.

Saba Skaberne

G-zin:  Koliko velikih del si uspela prodati?

Saba Skaberne: Niti enega!!

G-zin:  Kako na splošno gledaš na problematiko kiparstva, ko je potrebno ustvariti umetniško delo, ki mora (ali pa tudi ne) zapolniti prostor, na proces od skice do konstrukcije, uporabe različnih materialov ter tehnologij, medtem ko sama razstava traja samo kratek čas?

Saba Skaberne:  Tudi to se mi zdi zelo smiselno vprašanje! “Input” je, vsaj pri meni, ogromen in res se mi ne zdi prav, da trajajo povprečne razstave samo 3 tedne! Vsekakor se mi zdi, da bi bilo potrebno vzgojiti zaposlene v galerijah v to smer, da bi razumeli, da morajo biti termini razstav daljši za kiparje. Mi imamo v povprečju res veliko večje materialne stroške kot (klasični) slikarji (tu seveda izvzemam tiste, ki delajo interdisciplinarno – kar včasih tudi sama počnem, takrat pa so stroški še večji!!). Jaz sicer redko delam skice, včasih pa tudi in to pomeni že veliko umskega dela prej, predno sploh pride do materializacije. Dostikrat delaš še s kakšnimi zunanjimi sodelavci, mojstri … karj pomeni veliko organizacije , usklajevanja … tudi to je del procesa nastajanjen nekega kiparskega dela – torej so stroški takporekoč že prej!

G-zin: Lahko prosim predstaviš dela, ki si jih razstavila oz prilepiš povezave na njihove strani

Saba Skaberne: Dela so bila iz različnih obdobij zato tudi naslov “cocktail”!

Saba Skaberne

  • SONČNI KOLOSI , 1996, material: baker (poliran in naravno patiniran z “zelenim volkom”)

To delo je bilo originalno narejeno za razstavo v Mariboru za galerijo Rotovž (skupaj z D.V. Rozmanom) in  postavljeno skupaj z nekakšno “kačo/zmajem” iz raznih barvnih-glaziranih strešnikov (takrat me je sponzoriral Bramac!). Tako da je imela postavitev neko skupno točko z legendo Sv. jurija, ki ubija zmaja …  nato je zadeva dobila drugačno podobo leta 1998, ko sem jo malce predelala za razstavo v Groharjevi galeriji v Škofji Loki (tudi z Rozmanom). Tam sem jih dala ležati vodoravno in je nastala skulptura, ki sem jo poimenovala “Ognjeni voz” ( žal nimam nobene dobre fotke). Potem so kipi šli za nekaj let počivat v klet. Leta 2009 pa sem jih ponovno razstavila v mozirskem Gaju, na mednarodni razstavi na prostem RAGS IN THE WIND. Takrat so bili postavljeni na prostem na travniku in to je bilo tisto “ta-pravo”… se je meni zdelo … bilo je enostavno in  “izčiščeno”. Kolosi so se zlili z okolico – a ravno prav!

katalog: RAGS IN THE WIND, 2009. Arboretum Mozirski gaj (od prejšnjih razstav ni bilo publikacije, le kartoline!)

Saba Skaberne

  • EVERGREEN (miza), 1998, material: železo, umetna trava

To delo je samo delček projekta, ki sem ga zastavila na vrtu ZDSLU leta 1998, kot prva razstavljalka v nizu sezonskih razstav in sicer sem predstavljala jesen. K mizi je sodila še lestev, prav tako preoblečena v umetno travo, kakor ta miza. Sama miza pa ima tudi 6 nenaravno visokih nog, ki onemogočajo normalno rabo (to je bil tudi namen), poleg tega je k kompoziciji sodil še bršljan, ki se je vzpenjal po zidu sosednje stavbe, tu sta bila še 2 objekta: eden večji, iz plošč pleksi stekla, ter manjša polkrogla, ki je zopet “resonirala” okoli razstoče rastline-kapucinke (liste). Ideja je bila mogoče nek melanholični trenutek, ko pride jesen in se začnejo barve v naravu spreminajti, ko se soočamo z “umiranjem”, propadanjem, z neustavljivim ciklom, s prihajajočo zimo in mrazom … ko si zaželimo zadržati zelenilo poletja, žive narave: želimo si EVERGEEN – večnega zelenja. Zato sem v naravo vrta, vnesla umetni material (travo), a sem se kljub temu igrala in pogovarjala z rastlinami, ki tam rastejo. Nekako sem hodila po robu med živim in neživim.

katalog je izdal ZDSLU, 1998, spremni tekst: Judita Krivec-Dragan

Saba Skaberne

  • BELINA ŽALOSTI (ribiške osti), 2009, slano testo

Tudi to delo, je samo en delček obsežnega projekta z naslovom BELINA ŽALOSTI/THE WHITE OF THE SADNESS iz leta 2009, postavljenega v ambient cerkvice – galerije v Krškem. Razstava je nastala kot moja reakcija na 5-letno bivanje v Avstraliji in moj pogled na avstralsko neo-kolonialistično družbo vis-s-vis aboriginski staroselski kulturi.  Med drugim so bla dela  narejana iz takozvanih “belih morilcev”(bela moka, bel sladkor, sol in žganje) avstralskih staroselcev. Iz slanega testa, kamor sem  namesto vode vmešala žganje, sem naredila tiste predmete/orodja, ki služijo Aboriginom za osnovno preživetje, ter jih prezentirala v maniri  muzejskih  artefaktov (z listki s podatki, statusom itd).  Na predstavitvi  “Kiparski Cocktail” sem dala povečane ribiške osti. To delo je tudi najbolj zanimalo  obiskovalce!

Razstava, ki je bila organizirano s strani Krške JSKD ni imela kataloga, le karlino, besedilo (galerijski list) k razstavi pa je napisala Elizabeta Rogović

Saba Skaberne

  • POVEZANI/CONNECTED, 2014, polst

Najnovejše stensko delo iz ročno izdelane polsti ter verig in karabink sem naredila za razstavo RAZTEZANJE KIPARSKIH STRUKTUR  v Mestni galeriji (2014). Predstavlja MREŽO plastenih, barvitih polkrogel. Centralni del predstavlja bolj sofisticirano/kompleksno obdelane “osebke”, bolj ko se pomikamo proti robu, bolj so polkrogle  grobe in manj barvite, mreža pa se zaključi z polkroglami s črnimi pikami v sredini.  Postavitev aludira na neminovno povezanost ljudi med seboj (v danem trenutku “begunske krize”, pa bi lahko rekli tudi, da se nas vseh tiče vse, kar se dogaja – prav zaradi te povezanosti).  Zanimiva stran te skulpture je tudi ta, da se zaradi uporabe “karabink” struktura lahko poljubno spreminja in tvori nove oblike-organizme.

katalog: RAZTEZANJE KIPARSKIH STRUKTUR, Mestna galerija, 2014, besedilo:  dr. Sarival Sosič

Saba Skaberne

  • POLJUBČKI NAPRODAJ, 2008 – danes, material: tolateni papir, ustno rdečilo

Že nekaj let zbiran odtise svojih ustnic. Vsak dan, ko se zjutraj našminkam si odtisnem “poljubček” na toaletni papir. Nato jih zložim v kupčke s poljubnim številom otisov ter povežem v paketke s svilnatimi, raznobarvnimi trakovi s pentljami. Vsak paketek je opremljen z lističem kjer je označeno  število poljubčov ter mojim lastnoročnim podpisom. Te poljubčke prodajam po simbolnih cenah, kot priložnostna darila ali malce srakastično, kot prispevek revnim umetnikom( meni!). To je še “work-in -progress”!

 

Večino fotomateriala dobiš na moji blog strani: www. sabaskaberne.blogspot.com, je pa res da že 3 leta nisem posodobila strani! 🙁

Saba Skaberne

G-zin:  Kako si zadovoljna s povezovanjem del v dogodek na ulici?

Saba Skaberne:  Sama ideja mi je všeč in jo podpiram še v bodoče, VENDAR – zelo me je motilo, da so bila istočasno obešena še dela slikarjev (na lestve), ki nikakor niso doprinesla k neki kvalitetni predstavitvi, ampak so v vsem vizualnem “džumbusu”, ki vlada tam okoli že s prisotnostjo štantov s starinami, zmešnjavo še povečala. Tudi niso vsa slikarska dela ne vem kako kvalitetna, tako da mislim, da bi bilo potrebno to  ločiti. Če ima nekdo predstavitev, potem naj bo prostor njegov … saj to le ni vsako nedeljo!

G-zin: Kakšen je bil kaj odziv občinstva?

Saba Skaberne:  Odziv je bil ok, seveda pa ZELO SKROMEN PO ŠTEVILU obiskovalcev! – mogoče je vseh bilo cca 6-8!!!

Mogoče bi bilo bolje, da bi predstavitev trajala cel dan, saj je bil problem podoben – vsaj pri meni – kot pri prvem vprašanju … veliko energije za premalo časa … mogoče pa samo moje stvari niso tako zanimive, kaj jaz vem!

Saba Skaberne

 

O AVTORICI: Saba Skaberne (1962, Ljubljana) je študirala in leta 1986 zaključila študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Deluje kot svobodna likovna ustvarjalka na področju kulture: kiparstva, unikatnega oblikovanja ter likovne pedagogike. Njena dela se pojavljajo tako v urbanem prostoru kot v galerijah, poudarek je na dialogu med intimnim in javnim . Poznana je tudi kot specialistka za malo in miniaturno plastiko, ki jo goji skozi vsa leta ustvarjanja in je izrazito orientirana na (so)človeka.
Za svoje delo je prejela 5 nagrad ter sodelovala na številnih domačih in mednarodnih razstavah, tako samostojno kot skupinsko. Živi in deluje v Ljubljani.
Projekt Umetnost na ulici organizira Društvo likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL) v sodelovanju s Sekcijo kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru (ZDSLU). Projekt je podprl Zavod za turizem Ljubljana.

www. sabaskaberne.blogspot.com

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*

Time limit is exhausted. Please reload the CAPTCHA.